top of page
Anja Murovec

A PRED POLETJEM ŽE MIGATE?

Bliža se poletje, čas, ko odvržemo topla in težka oblačila. V omari poiščemo tista, ki so lahkotnejša in ki spodbudijo ogledovanje v ogledalu, saj pokažejo večji del telesa. Čas pred poletjem je čas, ki mnogim povzroča nezadovoljstvo s samim seboj, s svojo telesno postavo in s kilogrami. Da bi učinkovito znižali telesno težo in obenem poskrbeli za svoje zdravje, se nekateri odločijo za to, da se bodo po zimskem spancu pričeli bolj intenzivno ukvarjati s športom. Spet drugi pa za svojo telesno kondicijo skrbijo redno, preko zime in tako ohranjajo svojo formo in telesno težo. Telesna aktivnost ima mnoge pozitivne učinke na psihično in fizično stanje. Pretiravanje z njo pa je prav tako nevarno in lahko vodi v razvoj motnje hranjenja.


Predpoletna mrzlica

Zanimivo je, da večina tako imenovanih »sezonskih rekreativcev« z miganjem začne prav v poznem spomladanskem času. Popade jih prava predpoletna mrzlica, med katero lahko na rekreativnih poteh, na pločnikih in v parkih vidimo ogromno tekačev, tako imenovanih »joggerjev«, ki se po zimskem zatišju znova odločijo za redno vadbo. To je delno povezano z višjimi temperaturami, ki vabijo ven v naravo, predvsem pa je povezano z željo po tem, da bi telo spravili v formo. Sodobna kapitalistična družba potrošnike že marca sili v nakupovanje kopalk in že kmalu po tem pošilja kataloge za turistične poletne aranžmaje. Katalogi so polni žensk v kopalkah, s »popolnimi postavami« tako, da gre za pravo poplavo podob zadovoljnih, mladih, po kriterijih modne industrije, vsaj na videz, srečnih žensk. Prav te podobe pri številnih potrošnikih vzbudijo občutek, da morajo takšen ideal doseči tudi sami, ali pa se mu vsaj približati. Najprej pomislijo na telesno aktivnost in rekreacijo, ki lahko pripomore k preoblikovanju telesa. A žal, na kratki rok, kot bi mnogi želeli, to ne gre. Telesne kondicije ni moč pridobiti v nekaj dneh, še manj pa spremeniti telesne podobe. Je to sploh zares potrebno?


Rekreacija kot sredstvo za hujšanje


Telesna aktivnost je zdrava, saj krepi telo in duha. Omogoča kvalitetno preživljanje prostega časa, sprostitev, je večinoma poceni in vedno na voljo. Če si ne omislimo nekakšnega dragega športa, ki potrebuje številne pripomočke, je vadba skorajda brezplačna. Hodi in teče lahko vsak. Prav zato je rekreacija tako priljubljena in se, vsaj sezonsko, zanjo odloči ogromno ljudi. Velja pa izpostaviti, da je telesna aktivnost zdrava takrat, ko povzroča prijetne občutke – predvsem pa ne daje občutka prisile. Včasih je celo dobro, da nas lepo vreme in prijetne temperature nekoliko dvignejo in ponesejo iz hiše, proč od sedečega dela. V tem primeru je tudi sezonsko gibanje boljše kot nikakršno gibanje. Za telo je potrebno poskrbeti, tako, kot potrebuje hrano in počitek, potrebuje tudi gibanje, na katerega pa pogosto, s pretežno sedečim delom, pozabljamo.


Žal pa danes številni rekreativci prav pred poletjem rekreacijo pričnejo dojemati kot obveznost, kot nujno zlo, kot sredstvo za doseganje telesne podobe, ki bo všečna. Rekreacija postane zgolj sredstvo za hujšanje. Da bi telo spremenili čimprej in se spravili v kopalke, te osebe začnejo močno pretiravati z miganjem, kar postane središče njihovega razmišljanja. Večino dnevnih obveznosti in opravkov podredijo rekreaciji, zaradi katere opuščajo druge hobije, ki so jih prej veselili.


Ljudje težko oblikujemo dolgoročne cilje, saj bi rezultate radi videli takoj. Telesa pa na hitro ne moremo prisiliti v spremembe, sploh pa ne v takšne, kot nam jih narekuje modna industrija. Te podobe so povsem nerealne in jih z zdravo mero telesne aktivnosti težko dosežemo. Osebe, ki se s športom ukvarjajo dnevno in na ta račun pogosto izgubijo kar nekaj kilogramov, lahko zapadejo v motnjo hranjenja, pri kateri izgubljanje kilogramov uide izpod nadzora in zasvoji. Takšno pretiravanje je značilno predvsem za anoreksijo in bigoreksijo. Velika izguba teže daje občutek zadovoljstva in občutek, da je trud, posvečen telesni aktivnosti poplačan. Prav tako lahko rekreacija daje občutek nadzora nad telesom in s tem posredno nadzora nad življenjm. Na rekreativnih poteh in v fitnes centrih danes lahko vidimo veliko takšnih rekreativcev, ki so svoje telo prignali do skrajnih meja zmogljivosti in ki imajo vidno prenizko in za zdravje ogrožujočo telesno težo. Šport dojemajo kot obveznost in ne kot sprostitev, saj je zanje le sredstvo za nadzor nad telesom in za vzdrževanje prenizke teže, ki okolici daje občutek lažnega zadovoljstva. Takšno ukvarjanje s športom je značilno za storilnostno naravnane ljudi, ki poleg vsakdanjih obveznosti šport uvrstijo na seznam stvari, ki jih je potrebno narediti. V tem primeru postane rekreativni šport nevaren in povzroči zasvojenost, da pa oseba to prepozna, pogosto potrebuje strokovno pomoč.


Zabrisana meja med zdravim načinom življenja in zasvojenostjo


Kje torej postaviti mejo med zdravim ukvarjanjem s športom, zdravim telesom in zasvojenostjo? Kdaj bi bilo s telesno aktivnostjo bolje prenehati? To sta vprašanji, na katera ni enoznačnega odgovora, saj je vse odvisno od konteksta in občutkov posameznika. Telesna aktivnost je zdrava takrat, ko predstavlja sprostitev in kakovostno preživljanje prostega časa in ni zgolj sredstvo za izgubo kilogramov. Včasih pa je težko prepoznati razliko med pretiravanjem z rekreacijo in zgolj veseljem do gibanja. Lahko bi dejali, da je razlika med obema oblikama prav v občutku prisile. Kdor se z rekreacijo ukvarja zato, ker ga sprošča in veseli, ne občuti prisile takrat, ko zanjo nima časa. Prav nasprotno pa osebe, ki pretiravajo z gibanjem, občutijo izjemne občutke krivde takrat, ko za rekreacijo zaradi drugih obveznosti nimajo časa. V tem primeru govorimo o zasvojenosti z rekreacijo.


Tako kot vsaka zasvojenost, tudi zasvojenost s športom vodi v začaran krog, iz katerega oseba zelo težko sama najde pot. Pogosto je potrebna strokovna pomoč, pri kateri se oseba nauči, kaj je zdrava mera gibanja in kdaj je to potrebno. Če se tudi vi soočate z občutki ujetosti v začaran krog športa, lahko kontaktirate nas. Pišite nam na info@svetovalni-svet.si ali nas pokličite na 068 648 695, z veseljem vam bomo pomagali.


Na rekreativnih poteh lahko že zgodaj zjutraj srečamo številne rekreativce, ki svoj krog odtečejo že pred zoro (vir. pexeles.com).

29 views0 comments

Related Posts

See All

Comentários


bottom of page