Družabna omrežja so preplavila zahodni svet in zdi se, da vsak uporabnik pametnega telefona uporablja vsaj dve, če ne več aplikacij – to sta Facebook in Instagram. Če na Facebooku še lahko najdemo kakšne tekstovne objave, Instagram sloni zgolj na fotografijah, ki so ključni del, ki pritegne pozornost pri neki objavi. Uporabljajo jih predvsem mladostniki, ki pa do njihove uporabe niso tako kritični. Na družabnih omrežjih se virtualno družijo, spremljajo objave in postanejo sledilci določenih oseb, ki pa vzajemno – postanejo vplivneži. Izjemno visok delež dneva, preživet na družabnih omrežjih, vzbuja vse večjo skrb, saj družbena omrežja slabo vplivajo na samopodobo in večajo tveganje za nastanek motenj hranjenja.
Množični mediji so od nekdaj imeli vpliv na svoje gledalce, bralce in poslušalce. So sredstvo za preživljanje prostega časa in posredno oblikovalci mnenj, stališč, želja. Močno vplivajo na to, kakšno mnenje imajo posamezniki o sebi, o svoji telesni podobi in uspešnosti. V zadnjih letih so film, televizijo, revije in časopise nadomestila družbena omrežja. Postala so novi prevladujoči medij, ki izjemno vpliva na dojemanje lastnega telesa. Zaradi svoje digitalne dinamične oblike so privlačna, človek pa se njihove uporabe hitro navadi in težko odvadi. Lahko bi rekli, da povzročajo bistveno več zasvojenosti, kot sta jo povzročala film ali televizija. So priročna, saj jih s pametnimi telefoni lahko uporabljamo na vsakem koraku, v kateremkoli delu dneva, žal prepogosto tudi ponoči. Svetloba, ki jo oddajajo mobilni telefoni, je eden izmed glavnih vzrokov za nespečnost, saj mnogi ne vejo, da povzroča občutek budnosti in zavira izločanje melatonina, hormona, ki uravnava spanje. Družabna omrežja so torej lahko izjemno škodljiva in nevarna za fizično zdravje in psihično počutje. Glavni problem pa so posledice, ki jih njihova uporaba pušča na posameznikovi samopodobi.
Na družabnih omrežjih ljudje pogosto objavljajo svoje fotografije, torej fotografije telesa. Prikazujejo večinoma popolne oblike teles, ki so lahko tudi popravljene. Ker je teh podob na družabnih omrežjih nešteto, dajejo vsesplošen vtis, da so uspešni in srečni tisti ljudje, ki »dobro izgledajo«. Dobro v tem smislu pomeni skoraj pretirano suhi, oblečeni v drage znamke, brez kakršnekoli nepravilnosti na telesu. Takšne fotografije so sprva objavljali zvezdniki, ki so želeli javnosti prikazati zaželeno podobo. Danes takšne fotografije objavlja večina ljudi. Mladostniki, ki spremljajo zvezdnike, jim želijo biti podobni. Ko vidijo, kakšna je njihova telesna podoba, jim sledijo in prav to lahko vodi do odločitve za hujšanje. Zahteve do telesa so pogosto nerealne, zvezdniške podobe pa je nemogoče doseči z zdravim načinom prehranjevanja. Želja po doseganju takšnih podob pogosto vodi v ekstreme – v izjemno hujšanje, ki pa ga posameznik ne zdrži. Prav zato lahko zapade v anoreksijo, bulimijo, kompulzivno prenajedanje ali katerokoli drugo obliko motnje hranjenja oz. prehranjevanja.
Nerealne podobe dajejo občutek manjvrednosti pri tistih, ki bi takšne podobe radi dosegli, a jim to ne uspe. Osebe, ki imajo že tako nizko samopodobo in slabo samospoštovanje, lahko z uporabo teh omrežij, te občutke še poglobijo. Lahko zapadejo v depresivno razpoloženje, brezvoljnost ter se poslužujejo številnih kratkoročnih diet, ki pa na dolgi rok niso učinkovite. Zaskrbljujoče je, da številni mladostniki začnejo tako pretiravati s hujšanjem, da shujšajo na težo pod normalno zdravo težo. pPostanejo podhranjeni, do sebe pa so še vedno tako kritični, da s svojo podobo niso zadovoljni. Številni so po odločitvi za hujšanje še bolj nezadovoljni, saj zapadejo v začaran krog samoopazovanja, tehtanja, merjenja in nenehne preokupiranosti s hrano. Spet drugi pričnejo z bruhanjem, saj ne zmorejo premagati občutka lakote pri stradanju. Nekateri pa se zaradi nezadovoljstva s svojim telesom začnejo s hrano tolažiti, iščejo številne prigrizke in se pričnejo prenajedati, saj uteho najdejo v hrani, ki jim predstavlja toplino in bližino, ki primanjkujeta virtualnemu svetu.
Virtualni svet postaja prostor preživljanja prostega časa (vir: pexels).
Vrstniške fotografije imajo na mladostnike še večji vpliv kot zvezdniške fotografije. Fotografije prijateljev so glavni predmet zanimanja in motiv za uporabo družabnih omrežjih. Na njih se odvija pravo tekmovanje, kdo bo objavil bolj privlačno fotografijo, ki bo dosegla več všečkov. Tudi tukaj največje število všečkov pogosto dosežejo prav fotografije, ki so najbolj nerealne – torej z uporabljenimi filtri. Zelo zaskrbljujoče je, da takšna omrežja uporabljajo vse mlajši mladostniki oz. otroci, ki popolnoma razgalijo svoje telo. Starši nad njihovo uporabo pogosto nimajo nadzora zato, ker bodisi otrokom preveč zaupajo bodisi niti ne vedo, kaj otroci preko pametnega telefona spremljajo. Zaradi dolgih službenih delovnikov in drugih obveznosti pogosto starši nimajo dovolj časa in energije, da bi se posvetili otrokovi rabi telefona, saj imajo dovolj dela že z njegovimi šolskimi in obšolskimi aktivnostmi. Prav starši pa so tisti, ki lahko otroka naučijo varne rabe in kritične distance do uporabe družabnih omrežij. Samo z omejevanjem in prisilo ne bodo dosegli želenega učinka. Veliko bolje je, da z otrokom vzpostavijo zaupanje in pokažejo, da so naklonjeni uporabi pametnega telefona v razumnih okvirih in z določenimi omejitvami. Dobro je tudi, da se z otrokom pogovorijo o podobah in osebah, ki jih spremlja in ga podučijo o nevarnostih in pasteh takšnih objav.
Ker prihajajo šolske počitnice in s tem čas dopustov, so pasti družabnih omrežij še toliko bolj nevarne. Pomembno je, da se v tem času mladostniki med seboj družijo v živo in da vzpostavijo čim več stikov, ki niso virtualni. Tudi starši lahko čas dopustov izkoristijo za odklop od digitalne tehnologije in na ta način dajejo dober zgled. Popolnost na fotografijah je privlačna, a hkrati nevarna in lažna. Shujševalne diete nikoli niso priporočljive, lahko pa se odločimo za digitalno dieto in omejimo uporabo družabnih omrežij. Pri tem ne gre za nikakršno odrekanje hrani, temveč za premišljeno omejitev časa, ki ga preživimo na mobilnih telefonih, računalnikih in tablicah.
Comments