Search

Ko štejejo le še rezultati - na tekmi in tehtnici

Updated: Oct 6

Motnje hranjenja so vse pogostejše pri profesionalnih pa tudi rekreativnih športnikih. Lepo in do potankosti izklesano telo, nadčloveški napori in vse večje zahteve trenerjev in publike postajata merilo "izjemnih" športnikov, ki zanje plačujejo s svojim zdravjem in življenjem.




Profesionalni športniki se danes v mnogih panogah soočajo s pritiski glede telesnega videza. Še posebej je to značilno za športe, pri katerih je telesna teža pogoj za uspeh in boljše rezultate. Takšne panoge so na primer ritmična gimnastika, ples, tek in kolesarjenje. Trenerji imajo pogosto že pri otrocih nerealna pričakovanja in zahteve. Otroci pa seveda želijo biti čim bolj uspešni in se zato pričnejo pretirano ukvarjati s športom. Peščica od njih telo in aktivnosti podredi treningu in se usmeri v profesionalni šport. Profesionalni športniki so pod nenehnim pritiskom, da bi dosegali in ohranjali dobre rezultate v športu. Začnejo se odrekati določeni vrsti živil in uživajo predvsem tista, ki pomagajo graditi mišično maso. To lahko povzroči motnje hranjenja, kot sta anoreksija in bigoreksija. Dolgoročno ima takšno vedenje izjemno hude zdravstvene posledice, saj vodi v krhkost kosti, hormonsko neravnovesje, izgubo menstruacije pri ženskah, izpadanje las, poškodbe notranjih organov in v končni fazi lahko tudi smrt. Kadar pride do razvoja motnje hranjenja, profesionalni šport postane nevaren in nezdrav.

Profesionalni športniki so pod nenehnim pritiskom, da bi dosegali in ohranjali dobre rezultate. Mnogi za dosego le teh žrtvujejo svoje zdravje in celo življenje.

Motnje hranjenja pa danes razvijajo tudi rekreativni športniki. Šport ni več dejavnost, ki vodi k boljši telesni kondiciji. Šport je postal sredstvo za nadzor nad svojim telesom in za doseganje družbeno zaželene oblike telesa. Takšno dojemanje telesne aktivnosti je značilno za sodobni zahodni svet, ki poveličuje delo in storilnostno naravnanost. Oboje pa se je s področja službe preneslo tudi na področje športa in vodi v razvoj motnje hranjenja. Na rekreativnih poteh in v fitnes centrih danes lahko srečamo veliko takšnih rekreativcev, ki trpijo zaradi motenj hranjenja. Šport dojemajo kot obveznost in ne kot sprostitev.


Telesna aktivnost je nezdrava takrat, ko človek večino časa podredi športu ali rekreaciji, ko ima občutek prisile in gibanje jemlje kot obveznost...

Kje torej postaviti mejo med zdravim ukvarjanjem s športom in zasvojenostjo? Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora, saj je vse odvisno od konteksta in občutkov posameznika. Telesna aktivnost je koristna takrat, ko prinaša sprostitev, zadovoljstvo, kvalitetno preživljanje prostega časa in krepi telesno kondicijo. Telesna aktivnost je nezdrava takrat, ko človek večino časa podredi športu ali rekreaciji, ko ima občutek prisile in gibanje jemlje kot obveznost, temu pa se pridružijo še motnje hranjenja. Šport pa zagotovo ni in ne sme postati sredstvo za izvajanje samodiscipline.


4 views
KONTAKTIRAJTE NAS

Masarykova cesta 23

1000 Ljubljana

T: 068 648 695

E-naslov: info@svetovalni-svet.si

PRIJAVITE SE NA E-NOVICE
NAŠI SOFINANCERJI

Registracijski podatki društva:

Društvo Svetovalni svet, Einspielerjeva 2A, 1000 Ljubljana

Matična št. : 4083156000;  Davčna št. : 70950415 (nismo zavezanci za DDV);  TRR: SI56 6100 0001 2545 842, odprt pri Delavski hranilnici

© 2020 by Društvo Svetovalni svet