Nosečnost si mnoge ženske predstavljajo kot obdobje veselega pričakovanja in izpolnitve ene izmed njihovih največjih želja. Mnogi govorijo celo o "nosečniškem siju", posebni lepoti nosečnic, ki naj bi bil med drugim, posledica sreče, ki naj bi jo noseča ženska občutila. Vendar nosečnost za osebe z motnjami hranjenja ni le vesel in radostni dogodek, temveč ga navadno spremljajo hude čustvene in duševne stiske.
Veliko žensk si želi ustvariti družino in mnoge se tudi odločijo za otroka. To obdobje neizbežno spremlja veliko negotovosti, ženske z motnjo hranjenja pa se soočajo še s toliko več strahovi. Predvsem se sprašujejo, ali naj se sploh odločijo za ta korak, kljub temu, da je motnja hranjenja še prisotna. Ali bo otrok njihove misli preusmeril stran od njihove težave? Ali lahko skrb za otroka prinese nov smisel Enotnega odgovora na ta vprašanja ni.
Pravijo, da otrok spremeni vse, obrne življenje na glavo. Veliko stvari spremeni že nosečnost, ki zaradi hormonov prinese pridobivanje telesne teže in čustveno nestabilnost. Nosečnost ni pravljično obdobje, v katerem bi ženska le žarela od sreče. Zdrava nosečnica običajno pridobi med 10 in 15 kilogrami, kar je lahko za osebo, ki ima motnje hranjenja, strah vzbujajoče. Zaradi strahu lahko začne omejevati vnos kalorij ali hujšati. Na ta račun je za določena hranila prikrajšan tudi otrok. Prav zaradi tega naj bi ženske z motnjami hranjenja, ki zanosijo, še toliko bolj pazile na zadosten vnos kalorij, pa tudi vitaminov in mineralov. Kajti hitro lahko pride do pomanjkanja železa, slabokrvnosti in s tem slabega počutja, kar lahko psihično stanje dodatno poslabša. Priporočljivo je, da opravijo vse redne preglede in se posvetujejo s svojim ginekologom.
Čeprav je pridobivanje na teži potrebno za normalni potek nosečnosti, je za osebe z motnjami hranjenja rejenje navadno zelo zastrašujoče.
Devet mesecev ni tako dolgo obdobje, v katerem bi se ženska zlahka pripravila na novo vlogo in sprejela vse telesne spremembe. Ženske, ki imajo ob tem še motnje hranjenja, naj bi v tem obdobju še bolj aktivno sodelovale pri spopadanju z motnjo hranjenja. Nosečnost sama ni razlog za preplah, lahko pa prinese novo motivacijo za okrevanje in spodbudi skrb zase. Nekatere ženske se ne zavedajo, da imajo motnje hranjenja ali pa težavam s hrano ne pripisujejo zadostne teže ter menijo, da bodo težave minile same od sebe. To še posebej velja za ženske, pri katerih se motnje hranjenja pojavijo ali poslabšajo med nosečnostjo, zaradi telesnih sprememb. Telesne spremembe in pridobivanje teže med nosečnostjo lahko še poslabšajo samopodobo. Pri vseh nosečnicah je dobro, če so pozorne na to, ali se pri njih pojavlja strah pred določenimi vrstami živil, pred pridobivanjem telesne teže in pred telesnimi spremembami, saj gre lahko za začetek ali pa že razvito motnjo hranjenja. Nosečnost je lahko sprožilni dejavnik motnje hranjenja ali pa dejavnik, ki motnjo ponovno obudi oz. poslabša. Raziskave kažejo, da med nosečnostjo kar 7,5% žensk trpi zaradi kompulzivnega prenajedanja, saj nosečnost nekoliko poveča apetit in vnos kalorij. Približno ena četrtina žensk (23,4%) poroča o visoki teži in s tem povezano zaskrbljenostjo med nosečnostjo. Raziskave kažejo, da prenajedanje razvije kar 9% žensk, ki so nagnjene k temu, da stiske blažijo z večjim vnosom hrane. Prenajedanje je torej najpogostejša oblika motnje hranjenja, ki se pojavlja med nosečnostjo.
Kljub veselemu pričakovanju devet mesecev ni dovolj, da bi nekdo okreval. Z odločitvijo za otroka je bolje počakati do takrat, ko so motnje hranjenja povsem odpravljene. Se je pa pri vprašanju, ali že imeti otroka ali ne, dobro zavedati, da motnje hranjenja lahko škodijo tako otroku, kot nosečnici. Novorojenček zahteva celega človeka, ker je popolnoma odvisen od mamice. Ko dojenček zraste, so na vrsti novi izzivi, ki jih prinese malček in posvečanje njegovim aktivnostim. Ukvarjanje s samim seboj torej večinoma odpade. Prav zato odločitev za otroka v času, ko je motnja hranjenja še prisotna, ni vedno prava odločitev, lahko pa prinese nov smisel in razlog za okrevanje. Otrok bo vsekakor spremenil življenje in mariskomu prinesel nov smisel. Vse je torej odvisno od posameznice. Za tiste, ki imajo dovolj poguma in moči, da se spopadejo s svojimi težavami kljub nosečnnosti, bo materinstvo prineslo nov izziv in dvignilo samopodobo. Za vse tiste, ki pa niso dovolj močne, je vsekakor bolje, da odločitev za otroka preložijo na čas, ko bodo na to pripravljene.