top of page
Anja Murovec

NORMALEN JE, KDOR SE TLAČI V PREMAJHNE HLAČE.

Epidemija koronavirusa in »lock-down« sta nas, z zaprtjem trgovin z oblačili, prisilila v nakupovanje preko spleta. Zveni priročno in enostavno, a prepričana sem, da ima večina od nas težave z izbiro prave velikosti. Še več, opažam, da mi konfekcijske številke izpred nekaj let postajajo premajhne. Sem se res tako zredila? Ko v spletni trgovini naročim hlače v svoji stari velikosti kmalu ugotovim, da so premajhne ko prispejo. Ker enostavno ne morem verjeti, da bi se moje telo tako zelo spremenilo, jih primerjam s starimi in ugotovim, da je enaka številka danes vsaj za 10 centimetrov ožja, hlač pa ne spravim niti čez noge. Konfekcijske številke so se v zadnjih desetletjih močno spremenile, zato lahko govorimo, da so doživele inflacijo.


Iskanje velikosti prek spleta


Spletno nakupovanje nas je odrešilo dolgotrajnega brskanja po trgovskih centrih in pomerjanja v neskončno dolgih vrstah. Večina potrošnikov sovraži pomerjanje v trgovinah, saj je najprej potrebno nabrati goro oblačil in jih nato pomeriti eno za drugim. Pogosto se zgodi, da so oblačila premajhna. zato je potrošnike pogosto sram prositi za pomoč prodajalca, naj jim prinese večjo številko. Zatakne se že pri vprašanju, katera naj bi bila prava številka za nekoga, saj je danes nemogoče imeti referenčno številko, ki bi jo nosili najpogosteje. Ne razlikujejo se le številke med modeli, ampak celo znotraj enake skupine oblačil (npr. kavbojke, hlače, pajkice) so odstopanja enormna. Lahko imamo popolnoma enak model kavbojk štirih različnih proizvajalcev, z enakimi številkami, pa nam bodo nekatere premajhne in druge prevelike. Različnost med številkami še nikoli ni bila takšna, kot danes. V zadnjem času smo svoje nakupe preselili na splet in ugotovili, da potrebujemo veliko večje številke, kot smo si predstavljali. Raziskave kažejo, da kar 40% potrošnikov kupljeno blago preko spleta vrne prav zaradi nezadovoljstva s številko. Veliko je tudi takšnih, ki blaga zaradi zapletenosti vračil in dolgih vrst na poštah sploh ne vrnejo. Prav to je področje blaznih zaslužkov prodajalcev, saj je nov artikel lažje naročiti, kot vrniti starega. Tako prihaja do kupa nerabljenih oblačil – tako imenovanih »zgrešenih nakupov«, ki niso nikoli uporabljena, niti reciklirana. Povzročajo nezadovoljstvo, predstavljajo strošek in so povrh vsega odpadek, ekološko sporen izdelek, ki konča v smeteh. Da bi preprečili nezadovoljstvo in poenostavili vračila veliko proizvajalcev ponuja brezplačna vračila ali menjave. Oblačila pa danes lahko najdemo po izjemno nizkih cenah, zato se potrošniki pogosto še vedno ne odločajo za menjavo.


Pritisk na potrošnike


Kljub temu da se zdi, da so danes kupci izjemno osveščeni in da želijo oblačila normalnih oblik, smo danes priča absurdnim razlikam – tako v merah, kot v označevanju s številkami. Osveščenost torej ni dovolj, da bi modna industrija spremenila način merjenja. Z idealizirano podobo vitkih in visokih modelov še vedno narekuje nezdrave smernice, tudi na področju povsem običajnih oblačil. Na udaru niso več le manekenke, za katere je že dolga leta znano, da imajo večje tveganje za razvoj motenj hranjenja. Pod pritiskom so danes vsi potrošniki, večina pa pri pomerjanju oblačil ugotovi, da se težko stlači v staro številko hlač. Pri pomerjanju so presenečeni, da jim stara številka ne odgovarja več in da se dobesedno tlačijo v premajhne hlače.


Označevanje oblačil v različnih državah


Označevanje oblačil je odvisno tudi od povprečne telesne mase državljanov iz držav, od koder določena blagovna znamka prihaja. Pri nas na primer, lahko najdemo oblačila italijanskih blagovnih znamk (Stradivarius, Oviesse, Tezenis), ki imajo bistveno ožje modele določenih številk, kot na primer avstrijske in nemške blagovne znamke (C&A, Kik). Z razširitvijo nakupovanja po svetovnem spletu so možnosti za nakupovanje oblačil neskončne, zato je težava pri izboru številke še toliko večja. Včasih je veljalo, da lahko ženske nosijo oblačila nekje med številko S in L, večina pa je nosila številko M, ki je pomenila srednjo velikost. Enako je veljalo za oznake 36, 38, 40, 42 in 44, kjer je bila 40 povsem povprečna in normalna velikost zdrave ženske. Danes lahko brez dvoma rečemo, da danes tiste ženske, ki so nosile številko 38, potrebujejo številko 42. Standardi so se spremenili in ženske silijo v vitkost. To pa je razlog za alarm in posebno pozornost, saj lahko takšno absurdno označevanje sproža motnje hranjenja.


Vpliv na samopodobo in motnje hranjenja


Zadovoljstvo ali nezadovoljstvo s telesno podobo močno vpliva na samopodobo. Zadovoljstvo jo izboljšuje, nezadovoljstvo pa poslabšuje ter lahko vodi v odločitve za hujšanje. Marsikatera ženska se zamisli ob dejstvu, da težko najde številko, ki bi ustrezala njeni telesni postavi. Ko se takšni zgrešeni nakupi in neuspešna merjenje oblačil ponavljajo, to vodi v negativne misli o sebi in v odločitve za diete. Diete pa delujejo le kratek čas, slaba vest pa ostaja. Tako se pojavijo nezdravi in škodljivi vzorci mišljenja in prehranjevanja, kar lahko vodi v katerokoli motnjo hranjenja. Močno se moramo zamisliti, kam vodijo vse manjše konfekcijske številke in kakšno škodo povzročajo. Številke so zdravemu človeku postale skoraj nedosegljive, kar so spletni nakupi še potrdili. Standardi za srednje vrednosti številk so se tako zaostrili, da ustrezajo le še peščici, čeprav bi srednje vrednosti morale ustrezati večini. Družbeno odgovorno bi bilo uvesti enotne številke, katerih bi se morala držati vsa tekstilna podjetja. Modna industrija je soodgovorna za nastanek motenj hranjenja in bi se morala ob tem zamisliti.

Industrija je z zmanjševanjem konfekcijskih številk soodgovorna za nastanek motenj hranjenja (vir: Pexels).

38 views0 comments

Related Posts

See All

Comments


bottom of page