PrazNIČnost

Božična glasba me v nakupovalnem središču že konec novembra odvrne od tega, da bi se v trgovine zakadila teden ali dva kasneje in pričela z nepotrebnim trošenjem. So nam prazniki res vedno lahko v sprostitev ali nas morda obremenjujemo? Že dolgo se v oglasih vrtijo podobe srečne družine, pravzaprav prototipi kapitalistične sodobne družine, ki nakupuje darila in obeduje za polno mizo. Številne družine se v času praznikov zberejo in imajo lepo. Nekatere družine pa tega ne zmorejo zaradi različnih razlogov. Lahko jih pesti finančna stiska, bolezen v družini, slabi odnosi, lahko imajo odpor do praznovanj in običajev. Prav tako so prazniki težko obdobje za tiste, ki so osamljeni ali pa trpijo zaradi različnih stisk , kamor spadajo tudi motnje hranjenja. Vsi ljudje niso oboževalci praznikov, zato jih lahko preživimo na različne načine.



Pričakovanja, nakupovalna mrzlica in prisilna potrošnja


Ljudje pogosto od praznikov pričakujemo veliko, če si to priznamo ali ne. Pripravljamo se na običaje, pričakujemo več počitka, časa zase in za družino. Pogosto se situacija obrne v drugo smer in prazniki postanejo utrujajoči. Začnejo se z nakupovalno mrzlico, saj se božične pesmi v trgovinah vrtijo že novembra, prav tako svetijo lučke, v kopici božičnih artiklov pa dobimo občutek, da moramo nekaj kupiti. Takšno obdarovanje postane prisilno. Ko opravimo z božično-novoletnmi darili, se lotimo peke in kuhe. Sprva pečemo Miklavževe piškote, kasneje pečemo potico in pripravljamo večerje. Skačemo od obroka do obroka in vedno nam nekaj manjka, zato odhitimo v gnečo v trgovinah, kjer spet stojimo v vrstah za dve sestavini, ki sta nam zmanjkali. Tako praznični obroki postanejo naporni in še preden se prazniki začnejo, komaj čakamo, da jih bo konec. Pričakovanja o sproščenih praznikih torej padejo v vodo.


Dobro je, da si pred praznIki postavimo realna pričakovanja in dosegljive cilje. Ni potrebno, da obdarujemo vse družinske člane in prijatelje, sploh pa ni potrebno, da pri tem zapravimo ogromno denarja. Darila lahko izdelamo tudi sami. Danes lahko na internetu najdemo veliko nasvetov, kako izdelamo preprosta in originalna darila, kot so piškoti, preprosti leseni izdelki. Lahko tudi okrasimo staro vazo ali pa kupimo barve za tekstil in predelamo stara oblačila. Na ta način ne bomo le delovali bolj varčno, ampak tudi bolj ekološko. Svet se iz leta v leto vse bolj utaplja v gori odpadkov in odpadnih materialov, ki jih proizvedemo s popolnoma neuporabnimi darili, ki so posledica prisilne potrošnje.


Podoba idealne družine


Naša pričakovanja pogosto niso skladna z našo izkušnjo praznikov. Mnogi so prepričani, da samo oni nimajo popolne družine, da so samo zanje prazniki naporni ter da drugi v praznikih uživajo. Občutijo lahko celo krivdo, ker komaj čakajo, da bo praznikov konec. Vsi preprosto ne moremo ugajati vsem in takšni so tudi naši družinski odnosi. Je torej res nujno, da med prazniki sedimo za obloženo mizo, se pogovarjamo in smo ves čas dobre volje? Vsekakor je čisto v redu, če nas takšna druženja sproščajo. Če pa nam to ne ustreza, lahko praznike preživimo tudi drugače.


Ali praznično druženje res dviguje razpoloženje?


Maria Baratta, socialna delavka in psihoterapevtka, ugotavlja, da skupina ljudi ne pomeni nujno dobrega razpoloženja in sproščenega vzdušja. Ko se v prazničnem času zbere več ljudi, vsi niso enako dobro razpoloženi, poleg tega pa tudi njihovi temperamenti niso enaki. Nekdo lahko trpi zaradi pomanjkanja spanja, zaradi česar mu pozna večerna druženja povzročajo težave in občuti krivdo, ker se jih ne želi udeležiti. Nekdo ima lahko zdravstvene težave, zaradi katerih je zaskrbljen in se ne more sprostiti v družbi ljudi. Nekateri trpijo zaradi tesnobe, depresije, odvisnosti ali motenj hranjenja (Maria Baratta, Psychology Today, 2016).


Za nekatere so družinska srečanja preprosto prenaporna, da bi se jih udeležili, saj družina živi na drugem koncu države ali celo v drugi državi. Tako bi za obisk družine potrebovali ogromno časa in energije, zaradi česar bi bili po koncu praznikov bolj utrujeni, kot če bi bili v službi. Prav zato se v zadnjem času uveljavlja trend, da številni praznike preživijo na dopustu v drugi državi, kjer imajo res čas zase in lahko praznike izkoristijo za počitnice. Seveda tega ne smemo razumeti na način, kot da je druženje s sorodniki kaj negativnega. Lahko pa razumemo dejstvo, da vsi ne želijo preživljati praznikov na enak način.

Preživljanje časa med prazniki

Zagotovo se bo v prihodnosti spremenil način preživljanja in doživljanja praznikov, ki bo preprostejši (foto: Unsplash).


Stiska oseb z motnjami hranjenja


Med tiste, ki v prazničnem času pogosto občutijo stisko, spadajo tudi osebe z motnjami hranjenja. Praznični čas je tipični čas, v katerem veliko pozornosti namenjamo pripravi in uživanju obrokov. Prav obilica hrane osebam z motnjami hranjenja povzroča stisko, zaradi česar se skušajo izogniti skupnim obrokom. Osebe z motnjami hranjenja so za praznično mizo pogosto tarča kritik. Družinski člani jih pogosto spodbujajo, naj več jejo, ker naj bi bile presuhe ali pa jih opominjajo, da jedo preveč in da se prenajedajo. Takšne opazke niso na mestu in osebam z motnjami hranjenja povzročajo hudo stisko. Če opazimo, da ima nekdo težave s hrano, nikoli ne dajemo takšnih opazk, ki bi osebo spravljale v zadrego. Veliko bolje je, da ji ponudimo sproščen pogovor, katerega tema nista hrana ali telesna teža. Dobro je, da poznamo tudi druge teme, ki osebo zanimajo in se pogovarjamo o tem. Na ta način oseba z motnjo hranjenja dobi občutek sprejetosti in nima občutka, da je zaradi svojih težav izpostavljena.


Preobremenjenost visoko občutljivih oseb


Dr. Elaine Aron ugotavlja, da so prazniki zelo naporni tudi za visoko občutljive osebe. Praznike občutijo kot obremenjujoče, saj so polni intenzivnih dražljajev, kot so zelo glasna glasba, močna in utripajoča svetloba, veliko pokanja, hrupa, veliko govorjenja. Vse to prinese senzorično preobremenitev, torej preobremenitev zaradi zvokov, pogovorov, vibracij, hrane, vonja in razpoloženja v prostoru. Družabna srečanja so za občutljive osebe velik izziv in zahtevajo veliko truda ter samonadzora. Elaine Aron opozarja, da je prekomerna vznemirjenost največji problem za občutljive osebe v prazničnem času. Prav zato je pomembno, da občutljive osebe prilagodijo življenjski slog svoji občutljivosti in se naučijo živeti z njo. Prazniki vsako leto potekajo z večjo hitrostjo. To pomeni, da imamo vsako leto občutek, da moramo narediti več ter imamo vsako leto občutek, da od praznikov dobimo manj. Občutljive osebe to občutijo še bolj in imajo občutek, da prazniki postajajo kapitalistična tekma, v kateri je zmagovalec tisti, ki kupi največ in se druži z največ ljudmi (Elaine Aron, Highlysensitivefuge, 2019). Glasna glasba, intenzivni vonji, smeh, gneča ljudi in glasno pokanje torej ne odgovarjajo vsem. Vse našteto ni nujni sestavni del praznikov. Beseda praznik izhaja iz besede praznina, etimološko pa je povezana s pomenom odsotnosti od dela, torej simbolizira prosti čas. Prav prosti čas naj bi ljudje preživeli tako, kot jim najbolj ustreza.


Odsotnost družine


Za nekatere posameznike je realnost preprosto ta, da nimajo družine. Nekateri z družinskimi člani nimajo stikov, nekateri so zaradi smrti sorodnikov ostali sami. Ti ljudje med prazniki doživljajo intenzivne občutke osamljenosti. Takšno stanje jih lahko pahne v depresijo, ki traja več kot le mesec dni. Pogrešajo bližino in toplino. Prav zaradi različnih skupin ljudi, ki med prazniki doživljajo stisko, Maria Baratta ponuja nekaj nasvetov, kako preživeti praznike.


Kako preživeti praznike


1. Za razbremenitev stiske med prazniki pomaga zavedanje, da niste edini, ki vam prazniki povzročajo neprijetne občutke. Številni ljudje ne marajo praznikov in s tem ni nič narobe. Pravico jih imate preživeti na način, ki vam je ljub in ki vas sprošča.


2. Da bi bolje osmislili praznike, velja razmisliti, kaj je bistvo nekega praznika. Vprašajmo se, kaj praznujemo in kaj je zares potrebno za obeležitev nekega praznika. Za praznovanje v resnici ne potrebujemo veliko denarja in energije.


3. Praznike načrtujmo in v načrt vključimo aktivnosti, ki so nam všeč (lahko pogledamo dober film, preberemo zanimivo knjigo, ustvarjamo ipd.).


4. Lahko se vključimo v prostovoljno delo. Na ta način bomo pomagali nekomu drugemu.


5. Če imamo potrebo po druženju je včasih dovolj že, če se z nekom slišimo. Skupaj lahko naredimo načrt, kdaj bi se lahko srečali in družili.


6. Če ne maramo glasnih zabav in vpitja, ki je pogosto povezano tudi z alkoholom, se lahko družimo le z eno osebo ali manjšo skupino oseb ter praznike preživimo bolj mirno.



Ugotovimo lahko, da prazniki, ki prihajajo, niso čarobni za vse. Lahko se celo vprašamo, ali niso večini malce odveč? Ne glede na to, ali v praznikih uživamo ali ne, je pomembno, da v tem času pozornost namenimo tudi sebi in svojim občutkom. Včasih se po praznikih počutimo tako utrujene in neizpolnjene zato, ker pred tem nismo bili pozorni na svoje želje in potrebe. Praznike ne praznujemo le na en način. Obstaja nešteto načinov in zagotovo lahko vsak najde takšnega, ki mu ustreza. V zadnjem času smo bistvo praznikov zamenjali z bistvom kapitalizma. Vsekakor je obdarovanje smiselno do neke mere. Darilo pa ni nujno materialno, lahko je prijeten pogovor, povabilo na izlet ali le preprost klic po telefonu. Upamo, da boste praznike preživeli čim manj stresno in na način, kot si ga zares želite.

32 views0 comments