SLADKOR - DROGA SODOBNEGA NAČINA ŽIVLJENJA

Poznam kar nekaj ljudi, ki ne marajo zelenjave, polnozrnatih izdelkov, grenke čokolade, nesladkanih čajev in oreščkov. Torej vsega tistega, kar običajno smatramo za zdrava živila. Ne poznam pa nobenega, ki ne bi maral sladkarij. Ob tem se sprašujem, kako je mogoče, da se ljudje pogosto brez problemov odrečejo dodatni porciji kuhane zelenjave, težko pa nehajo jesti čokolado, ko jo enkrat načnejo. V čem je sladkor drugačen od drugih živil in ali je res tako škodljiv?


Za začetek omenimo, da poznamo kar nekaj oblik sladkorja. Takšne so saharoza, glukoza, fruktoza, dekstroza, med, maltodekstin, laktoza, glukozni in glukozno-fruktozni sirup, dekstroza in invertni sladkor. Za enostavne sladkorje je značilno, da povzročijo hiter dvig nivoja krvnega sladkorja, ki pa mu sledi hiter padec. Posledica tega je, da imamo občutek, da imamo hitro več energije, ki pa nato hitro upade. Po hrani, bogatimi s takšnimi enostavnimi sladkorji, se zato hitro počutimo utrujeni in brez energije. Vnos sladkorja v telo povzroči izločanje insulina, ki ga izloča trebušna slinavka. Najbolj problematičen in škodljiv je sladkor v obliki saharoze, to je klasični beli ali rjavi sladkor, ki se uporablja pri peki večine slaščic. Saharoza je disaharid, ki je sestavljen iz molekul glukoze in fruktoze. Prav tako pa so problematične tudi ostale oblike sladkorja. V osnovi gre pri sladkorju za povezavo s sistemom nagrajevanja v možganih. Vsakič, ko zaužijemo sladkor, možgani sprožijo odziv, ki ga človek občuti kot nagrado. Prav to je ključna razlika med sladkorjem in ostalimi skupinami živil. Vsakič, ko zaužijemo sladkor, smo bolj zasvojeni z njim, saj sladkor dokazano povzroča zasvojenost, zasvoji nas celo 8x bolj kot kokain. Sladkor bi torej lahko označili za drogo, saj povzroča prav takšne občutke in toliko škode, kot jih povzročajo droge.


Sladkarije so običajno pakirane tako, da nas pritegnejo in zasvojijo že vizualno. Poleg raznih bonbonov, čokoladic, sladoledov, so izjemno problematične tudi sladke pijače. Priporočena dnevna količina zaužitega sladkorja za odraslo osebo je 24g. Prav takšno količino sladkorja najdemo v eni sladki pijači. Če torej spijemo sladko pijačo, smo z njo že zaužili priporočeno dnevno količino in je vse ostalo le presežek sladkorja, ki ga zaužijemo. Sladkorja pa ne najdemo le v sladkih prigrizkih in pijačah, najdemo ga tudi v omakah, kruhu, solatnih prelivih. Paziti moramo na to, da se ne ujamemo v oglaševalsko past pri tako imenovanih »zdravih živilih«. Mnoga živila imajo oznako »veganska« ali pa »fit« in številni potrošniki zato zmotno mislijo, da so tudi bolj zdrava. Če bi šli brati deklaracijo, bi kmalu ugotovili, da se v takšnih živilih običajno skriva prav takšna količina sladkorja, kot v njihovih običajnih nadomestkih. Za ugotavljanje količine sladkorja v določenem izdelku je zato potrebno brati deklaracijo in tabelo s sestavinami, kjer so natančno napisani grami sladkorja, običajno na 100g živila. Problem je tudi v tem, da pogosto sladkor ni naveden s tem pojmom, ampak je skrit v drugih oblikah (npr. koruzni sirup), kar potrošnike še bolj zavede.


Sladkor pa ne povzroča le zasvojenosti, temveč je podlaga za številne kronične bolezni sodobnega časa. Takšne so na primer kardiovaskularne bolezni, diabetes tipa 2 in rak. Pri ljudeh, ki redno uživajo velike količine sladkorja, se poveča tveganje za razvoj takšnih obolenj. Trebušna slinavka se namreč z veliko prozivodnjo insulina na dolgi rok iztroši, zato pride do pojava sladkorne bolezni pri vseh generacijah. Zaskrbljujoče je, da za njo obolevajo tudi številni mladi in otroci. Velike količine sladkorja lahko vodijo tudi v motnje hranjenja, tipično v kompulzivno prenajedanje. Ljudje se na uživanje sladkorja zelo hitro in pretirano navadijo, saj prinaša ugodje in je lahko nadomestek za bližino, toplino in varnost, ki bi jo morali doseči v medosebnih odnosih pa tega ne zmorejo. Prav tako je sladkor priročna nagrada ali pa tolažba takrat, ko potrebujemo nekaj, kar nas psihično in fizično dvigne.


Če je sladkorja v telesu preveč, se shranjuje v obliki maščobe. Pride lahko do zamaščenosti jeter. Velike količine sladkorja povzročajo kronično utrujenost in posledično nerazpoloženost, zato so povezane z nastankom duševnih motenj. Občutek depresivnosti in nerazpoloženosti se okrepi vsakič, ko zaužijemo sladkor, ki pa se mu – seveda, težko upremo, še posebej, ko se nanj navadimo. Sama imam doma dva majhna otroka in dobro se spomnim uvajanja goste hrane pri 4. mesecu njune starosti. Začeli smo s preprostimi kašicami, kot je korenčkova kašica, ki je tipična začetna kašica. Iskreno – noben od njiju ni bil navdušen in je pristalo več kaše na slinčku, kot v ustih. Nadaljevali smo z nesoljeno zelenjavo ter nato prešli na sadje. Takšen vrstni red je priporočljiv zato, ker se dojenček težje nauči sprejeti zelenjavne okuse in izjemno hitro navadi na sladke. Do otrokovega drugega leta pa naj sladkarij in saharoze sploh ne bi užival. Seveda pa me je zanimalo, kakšna bo reakcija na sladkor. Tako sem jima ob družinskih rojstnih dnevih privoščila žličko ali dve kreme v rojstnodnevni torti. Seveda sta žlički polizala, kljub temu da je bilo uvajanje ostale hrane stresno in sta zelenjavne okuse pogosto zavračala. Sladkor je pri njima takoj povzročil ugodje in občutek nagrajenosti. Seveda sta hotela še in če tega nista dosegla, je sledil jok. In prav v tem je težava, saj sladki okusi pritegnejo v trenutku, težko pa se jih odvadimo.


Za konec torej velja dati nekaj napotkov pri uživanju sladkorja. Seveda se sladkorju ni potrebno povsem odreči, saj predstavlja pomemben vir energije za naše telo. Dobro pa je, da smo pozorni na količine in obliko zaužitega sladkorja. Prvi napotek je, da se čim bolj izogibamo belemu in rjavemu sladkorju v obliki saharoze in ju zamenjamo z bolj zdravimi alternativami. Nikakor pa ne uporabljamo umetnih sladil, ki so, sicer brez kalorij, a v možganih povzročijo enak, celo bolj buren odziv, kot navaden sladkor. Priporočljivo se je odreči vsem sladkanim pijačam in jih zamenjati z vodo ali nesladkanim čajem. Dnevne obroke je priporočljivo razdeliti v več manjših obrokov, saj s tem zmanjšamo možnost občutka močne lakote in občutka, da potrebujemo nekaj, kar nam hitro da energijo. Paziti moramom tudi na sprožilce stresa v svojem vsakdanjem življenju. Ljudje, ki so pod stresom namreč bolj posegajo po sladkih prigrizkih. Posedanje na kavču lahko zamenjamo z gibanjem v naravi in sproščanjem na drugačne, bolj naravne načine. Pametno je tudi, da si naredimo načrt nakupovanja že preden gremo v trgovino in tako ne kupujemo impulzivno. Sladki in nezdravi prigrizki so namreč nastavljeni prav na mestih v trgovini, kjer običajno čakamo na plačilo in si tako privoščimo še nekaj, kar pojemo kar med potjo in na to preprosto pozabimo, saj si za obrok nismo vzeli časa. Z upoštevanjem teh priporočil bomo izboljšali svoje počutje in zdravje ter zmanjšali možnost za nastanek zasvojenosti s sladkorjem. Seveda pa si občasno lahko privoščimo tudi kaj iz skupine nezdravih in sladkih živil. Življenje je lahko sladko na različne načine.


8 views0 comments

Related Posts

See All
KONTAKTIRAJTE NAS

Masarykova cesta 23

1000 Ljubljana

T: 068 648 695

E-naslov: info@svetovalni-svet.si

PRIJAVITE SE NA E-NOVICE
NAŠI SOFINANCERJI

Registracijski podatki društva:

Društvo Svetovalni svet, Einspielerjeva 2A, 1000 Ljubljana

Matična št. : 4083156000;  Davčna št. : 70950415 (nismo zavezanci za DDV);  TRR: SI56 6100 0001 2545 842, odprt pri Delavski hranilnici

© 2020 by Društvo Svetovalni svet