Ko govorimo o motnjah hranjenja, najpogosteje govorimo o anoreksiji, bulimiji in kompulzivnem prenajedanju. Nekateri poznajo še ortoreksijo in bigoreksijo, ki sta v zadnjem desetletju postala uveljavljena izraza za nekoliko kasneje prepoznani motnji hranjenja. Vendar pa vse več strokovnjakov ugotavlja, da obstaja še veliko več vrst motenj hranjenja, kot le teh pet oblik. Veliko ljudi, ki trpi zaradi nezdravih prehranjevalnih vzorcev, ne sodi v nobeno izmed že dolgo uveljavljenih kategorij, zato zadnje čase govorimo o vse več atipičnih oblikah motenj hranjenja.
Atipična motnja hranjenja ni nekaj, kar mnogi poznajo ali so zanjo celo slišali. Običajno je motnja hranjenja opisana kot atipična, če ima značilnosti, ki so zelo podobne anoreksiji ali bulimiji, vendar ne izpolnjuje natančnih diagnostičnih kriterijev nobene od njiju. Številne težave s prehranjevanjem ne sodijo v pogostejše diagnostične okvire, vendar to ne pomeni, da so manj resne ali nevarne. Ljudje še vedno potrebujejo pomoč, saj jim takšne težave predstavljajo stisko in jih ovirajo v vsakdanjem življenju (lifeworkscommunity.com).
Prehranski vzorci se prepletajo in imajo lahko značilnosti večih različnih klasificiranih motenj ali pa tvorijo neko specifično kombinacijo, imajo npr. določene značilnosti bulimije, določene značilnosti ortoreksije ipd. Atipična motnja hranjenja je resna psihična motnja, ki se lahko pojavi pri vseh starostnih skupinah in pri obeh spolih. Najprej si bomo pogledali atipične oblike najbolj prepoznanih motenj hranjenja, kasneje pa še nove atipične oblike motenj hranjenja (nedc.com.au).
Atipična bulimija
Atipična bulimija sledi podobnemu vzorcu kot bulimija. Pri njej lahko pride do ponavljajočih se napadov prenajedanja in bruhanja ali pa prekomerne rabe odvajal, vendat ni nujno, da osebo skrbi njena teža. Zaradi netipičnih simptomov jo je zelo težko prepoznati. Nekateri ključni znaki so lahko:
- obdobja prenizke teže, ki jim sledijo obdobja prekomerne teže,
- spremenjene prehranjevalne navade,
- opustitev hobijev in socialnih aktivnosti,
- izogibanje obrokom in družinskim dejavnostim,
- strah pred tem, da bi družina prepoznala njihove težave (lifeworkscommunity.com).
Atipična anoreksija
Pri atipični anoreksiji so izpolnjena vsa merila za anoreksijo nervozo, razen tega, da je teža kljub hujšanju znotraj okvirov zdrave telesne teže. To pomeni, da ima oseba z atipično anoreksijo strah pred pridobivanjem teže, zaradi česar se izogiba obrokom in strada. Kljub temu njen indeks telesne mase ne kaže na podhranjenost. Oseba z atipično anoreksijo nervozo lahko doživi veliko enakih fizioloških zapletov kot oseba z anoreksijo nervozo (nedc.com.au). Kljub temu da pri atipični anoreksiji telesna teža ni pod zdravo mejo, je motnja prav tako resna in ogrožujoča kot anoreksija.
Sindrom nočnega prenajedanja
Tudi ta sindrom spada med atipične oblike motenj hranjenja. V določenih pogledih spominja na kompulzivno prenajedanje. Pri njem gre za ponavljajoče epizode nočnega prehranjevanja, ki se kažejo z uživanjem hrane po prebujanju ali s čezmernim uživanjem hrane po večerji. Nekateri se popolnoma prebudijo in se borijo z željo po hrani, nekateri pa se ne prebudijo popolnoma in se tega vzorca sploh ne zavedajo. Da so se prenajedali se dobro zavejo šele naslednji dan, ko najdejo drobtine ali papirčke od čokolade. Prav takšno prehranjevanje lahko vpliva na telesno težo in samopodobo posameznika.
Te tri atipične oblike motenj hranjenja so pogosto prepoznane kot težava zato, ker spominjajo na že uveljavljene oblike motenj hranjenja. Dobro je, da se o njih govori, da lahko ljudje s takšnimi težavami poiščejo strokovno pomoč. Marsikdo npr. trpi zaradi atipične anoreksije pa se boji poiskati pomoč, ker je njegova težava v mejah normale po nekih formalnih kriterijih. Nekdo lahko trpi zaradi sindroma nočnega prenajedanja pa ga je tega sram priznati. K razvoju atipičnih oblik pripomore kombinacija podobnih dejavnikov, kot pri tipičnih oblikah motenj hranjenja.