Poznam ljudi, ki se zelo hitro razburijo, moti jih vsaka najmanjša sprememba in so zelo občutljivi na hrup, močno svetlobo, težko zaspijo zaradi minimalnih zvokov, hitro vzkipijo in še bi lahko naštevala. Še več, veliko stvari pogosto, morda prepogosto, moti tudi mene. Zvečer, ko ne morem zaspati, slišim zvok sušilnega stroja, ki je lociran v kurilnici izven hiše. Marsikdo mi pravi, da je ta zvok nemogoče slišati, a jaz ga slišim. Ko se sredi noči zbudim, slišim vlak, tisti vlak, ki pelje na drugem koncu doline. Tudi za tega mi pravijo, da je nemogoče, da bi ga človek slišal. Jaz ga slišim in priznam, moti me. Da ne govorim o letalu, ki se spušča proti Brniku nad mojo spalnico. Poleg polken imam še zatemnitveno zaveso, ker me tudi minimalna svetloba moti. Zaradi vsega tega pogosto slišim, da sem preobčutljiva. Prav zato me je pritegnila tema o občutljivem tipu osebnosti. Ali ta res obstaja ali je le kaprica?
Občutljivi tip osebnosti
Občutljivi tip osebnosti je izraz, ki ga je vpeljala psihologinja Elanie Aron. Po njenem mnenju so občutljive osebe tiste, ki so senzorno in procesualno bolj občutljive. To pomeni, da so bolj občutljive na čustva drugih in da se močneje odzovejo na zunanje in notranje dražljaje – na primer na bolečino, svetlobo, hrup in na kompleksne notranje procese, ki se odvijajo v človeku. Med občutljive osebe se danes prišteva med 15 in 20 odstotkov populacije. Zanje je značilno, da jih občutno bolj zmoti nasilje drugih, pritisk družbe, različna občutja, prej se tudi počutijo preobremenjeni. Prav zato si pogosto prizadevajo, da bi se izognili situacijam, kjer se takšni občutki lahko pojavijo. Prednost občutljivih oseb je, da se visoka občutljivost pogosto izkaže v kreativnosti in močnih medosebnih odnosih.
Ali spadam med občutljive osebe?
Ljudje se pogosto sprašujejo, ali sami spadajo med občutljive osebe, saj ni enotnega kriterija, po katerem bi to lahko kvantitativno ocenili. Enako se sprašujem tudi sama. Veliko je odvisno od notranjih občutkov in odnosa do stvari in ljudi. Lahko pa bi rekli, da med občutljive osebe prištevamo tiste, ki se močno odzovejo na kritiko drugih ljudi. Občutljive osebe težko prenašajo kritiko, saj to v njih vzbudi močna čustva, ki so zelo neprijetna. Pogosto se zgodi, da nekomu podam kritiko, ki je bila mišljena kot konstruktivna, nazaj pa dobim užaljen in nesramen odgovor. Pa sploh ni bilo tako mišljeno. Zaradi takšnih nesporazumov in šumov v komunikaciji se občutljive osebe pogosto izogibajo situacijam, v katerih bi jih drugi kritizirali. Ko občutljive osebe doživijo kritiko, doživijo močne fizične in čustvene občutke, ki so tako telesni kot duševni. Občutljivost na kritiko je torej lahko kriterij ocenjevanja, ali nekdo spada med občutljive osebe ali ne. Razlike so vidne že pri majhnih otrocih. Nekateri dojenčki zlahka jokajo, ker hitro postanejo preveč stimulirani, hitro se vznemirijo v situacijah, ki prinašajo negativna čustva. Nagnjenost k razvoju občutljivega tipa je mešanica genetskih nagnjenj in okoljskih dejavnikov (Elaine Aron, HSPerson).
Občutljive osebe pogosto motijo močni zvoki (vir foto: Pexels).
Na internetu lahko zasledimo tudi različne teste, ki povedo, ali oseba spada med občutljive osebe.
Enega izmed takšnih lahko najdete tukaj: https://hsperson.com/test/highly-sensitive-test/
Občutljive osebe se soočajo s številnimi izzivi, saj se zelo težko prilagodijo novim situacijam, v katerih se burno odzovejo. V neki situaciji se lahko počutijo neprijetno, ker jih moti močna svetloba ali zvok in zato reagirajo navzven tako, kot v družbenih situacijah ni običajno. V takšnih situacijah se neprijetno počutijo tako občutljive osebe kot okolica. Po drugi strani pa občutljive osebe tvorijo močne in globoke odnose, družbene vezi in so lahko dobri prijatelji in partnerji. Uživajo v umetnosti, glasbi in človeški povezanosti (Elaine Aron, HSPerson). Prav užitek v glasbi je lahko pozitivna stran občutljivosti, saj je treba znati uživati! Tega ne zna vsak. Tudi umetnost je potrebno začutiti, da lahko uživaš. Občutljivost je torej lahko lastnost, ki pomaga dosegati užitke. To pa je super, ker lahko prinaša sproščenost in umirjenost.
Ali občutljive osebe potrebujejo terapijo?
Veliko občutljivih oseb začne občutljivost motiti. Bodisi ker zaradi nje prihaja do sporov z drugimi, bodisi zato, ker težko funkcionirajo v okolju, polnem dražljajev. Občutljivost ni motnja ali bolezen, zato zanje ne obstaja zdravljenje ali posebna terapija. Občutljivost je osebnostna značilnost, ki s seboj prinaša številne izzive, pridružita pa se ji lahko anksioznost in depresija.
Prav zaradi številnih izzivov je za občutljive osebe priporočljivo, da v primeru težav zaradi občutljivosti poiščejo pomoč. Zanje je lahko primerna oblika pogovorna terapija, v kateri terapevt in občutljiva oseba predelata tiste težave, ki povzročajo neprijetna čustva in tiste situacije, v katerih se občutljiva oseba ne znajde dobro. Takšna terapija lahko dvigne samozavest in izboljša počutje ter opremi osebo z veščinami, ki so potrebne za soočanje s stresom. Tako kot pri drugih osebnostnih značilnostih, je tudi pri visoki občutljivosti tako, da najlažje shajamo z njo, če jo sprejmemo. Prej, kot se z njo naučimo živeti, manj stresnih dogodkov bo povzročila.