Preveč razmišljam. Moji možgani delajo brez prestanka. Bližnji pravijo, da sem zapletena osebnost. Ves čas razmišljam, kaj je v resnici z menoj narobe. Občutek imam, kot da prihajam z drugega planeta. Že od osnovnošolskih časov se veliko ukvarjam s podrobnostmi. Ko grem na obisk k prijateljici, si zapomnim vsako najmanjšo podrobnost – od vzorca na kuhinjski krpi do barve simbola na kozarcu. Točno vem, katero znamko soka pije kdo, poznam vse registrske označbe sosedov v ulici. Takoj opazim, ko se spremeni nek detajl, na primer ko nekdo postavi čevlje pred vhod ali če nekdo ne pobere prejete pošte. Večina zvokov me moti. Moti me zvok mikrovalovne pečice, ko si sin pripravlja zajtrk. Moti me zvok tuša, ko se mož po službi tušira med tem, ko berem knjigo. V službi sem zelo uspešna, saj imam vse naloge opravljene pred zastavljenim rokom. Težko pa vidim celo sliko. Bolj se fokusiram na podrobnosti kot na celoto. To me obremenjuje, izčrpava, frustrira. Včasih sem od vseh zvokov, umetne svetlobe in brnenja telefona povsem izčrpana.
Zgoraj opisana zgodba je zgodba Mojce, ki je zaposlena na banki. Mojca ima vrsto težav zaradi izjemno intenzivnega doživljanja dražljajev z vsemi čutili. V Mojčini zgodbi se prepozna veliko ljudi. S takšnimi težavami se ukvarja psihoterapevtka in avtorica knjig s področja komuniciranja in osebnostne rasti, Christel Petitcollin. Izdala je knjižno uspešnico Kako razmišljati manj, za vse, ki premlevajo v nedogled.
Njena ključna ugotovitev je, da imajo takšne občutke in težave ljudje, ki so preobčutljivi zaradi pospešenega delovanja možganov. Ti ljudje vse občutke doživljajo zelo intenzivno. Celo najmanjšim dogodkom pripisujejo velik pomen in vse doživljajo zelo čustveno. Imajo preobčutljiv celoten čutni in čustveni sistem. Ta prefinjenost zaznavanja je nevrološka in se začne z zaznavanjem resničnosti. Petitcollinova pride do ugotovitve, da gre za ljudi z umskim presežkom. Ta lastnost jim omogoča, da zajamejo več informacij kot povprečni ljudje in da jih tudi dojemajo intenzivneje. To se imenuje hiperstezija. Če oseba z umskim presežkom obišče neko stanovanje, si zapomni bistveno več podrobnosti, kot nekdo, ki nima te lastnosti. Lahko si zapomnijo določene detajle, nekateri imajo bolj občutljiv vonj in si zapomnijo vonjave, drugi svetlobo, tretji zvoke. Pogosto se ne zavedajo, da jih vsi ti dražljaji bolj motijo kot običajne ljudi (Petitcollin, 2021, 21-23).
VRSTE HIPERSTEZIJE
Lastnost intenzivnega doživljanja dražljajev se imenuje hiperstezija. Obstaja več vrst hiperstezije:
- vizualna hiperstezija: pomeni preveč natančen pogled na vse, pri čemer ljudje najprej zaznajo vizualne podrobnosti, šele kasneje celoto. V vsakdanjem življenju lahko drugi ta pogled zaznavajo kot moteč, preiskovalen. Naša Mojca pogosto obišče prijateljico. Med tem, ko sedita na kavi, si Mojca zapomni vse podrobnosti, kot so barva skodelic, barva blazine na stolu, imena revij, ki so na mizi in podobno.
- slušna hiperstezija: oseba lahko sliši več glasov hkrati, lahko posluša radio in jo ob tem moti zvok pomivalnega stroja. Prav tako lahko razloči zvok vsakega glasbila posebe. Naša Mojca na primer sliši tuš iz sosedove kopalnice. Pogosto bolje slišijo nizke kot visoke tone ter oddaljene zvoke bolje kot bližnje. Prav zato jih glasba v ozadju lahko zelo moti pri delu (Petitcollin, 2021, 27-29).
- kinestetična hiperstezija: osebe potrebujejo več telesnega stika, značilno je, da potrebujejo več objemov, predvsem, ko so čustveno obremenjeni.
- vonjalna hiperstezija: vonj, ki večini ne pomeni kaj dosti, je dokaj podoben živalskemu. Živali okolico zaznavajo z vonjem, ki jim pove veliko informacij. Osebe z vonjalno hiperstezijo začutijo neverjetne podrobnosti, npr. Mojco moti vonj tobaka v prostoru, parfum, večkrat prosi, če se lahko prostor prezrači. To lahko postane prava nočna mora, ko gre za močne, umetne in pretirano sladke vonje.
- okušalna hiperstezija: ljudje so veliki sladokusci, ko zaupajo svojemu okusu, lahko vse do zadnjega drobca zaznajo priokus cimeta, paprike ali drugih začimb. Po vsej verjetnosti se ne bodo zastrupili s hrano, saj zaznajo vsak najmanjši priokus (Petitcollin, 2021, 27-29).
Če torej večino stvari premlevate v nedogled, je velika možnost, da imate hiperstezijo. To pomeni, da vaši možgani delujejo bolj intenzivno kot možgani povprečnih ljudi. To je lahko velika prednost, saj omogoča večjo delovno učinkovitost. Veliko hiperobčutljivih ljudi se svoje lastnosti zaveda in jo delno uporabi sebi v prid. Študenti, ki so hiperobčutljivi, si na primer zapomnijo ogromno informacij in podrobnosti v kratkem času. Tudi zaposleni s hiperobčutljivostjo zlahka odlično opravljajo več nalog hkrati.
IZČRPANOST
Lahko pa hiperstezija postane izčrpavajoča in zelo obremenjujoča, če možgani zaznavajo preveč. Ljudje s hiperstezijo imajo zmanjšano možnost za izločanje nepomembnih informacij. Večina ljudi samodejno prebira informacije, pri čemer gredo nepomembne v pozabo. Možgani se tako osredotočijo na bistveno. To je samodejna hierarhizacija dražljajev in omogoča, da se človek osredotoči na bistveno. Ljudje z umskim presežkom pa morajo informacije izločati zavestno, kar zahteva velik napor (Petitcollin, 2021, 32-34). Tako lahko hiperobčutljivi študenti postanejo izčrpani zaradi velike količine podatkov, saj ne znajo izločiti bistvenih. Lahko imajo težave na izpitih. Naša Mojca se v službi težko osredotoči na naloge, ki so resnično pomembne in pogosto daje prednost tistim, ki se ostalim sodelavcem ne zdijo pomembne.
Hiperobčutljivost je del vsega. Če je oseba hiperobčutljiva, ima to svoje prednosti in slabosti. V medosebnih odnosih so prijazni, nesebični in topli, do sebe pa zahtevni, vedno pripravljeni na premlevanje in zmožni samouničevanja. Ljudje s hiperobčutljivostjo imajo bolj razvito desno možgansko hemisfero, zato so bolj čustveni. Potrebujejo razumevanje in spodbudo, človeško toplino in stik, njihov ego je zelo šibak, zato so bolestno občutljivi na kritike drugih. Ne znajo relativizirati stvari in imajo težnjo po samopotrditvi. Običajni ljudje to dojemajo kot neustrezno vedenje. Prav zato, ker je hiperobčutljivost lahko izčrpavajoča, utrujajoča in omejujoča, Petitcollinova poda nekaj strategij za soočanje in lažje življenje s hiperstezijo, ki pa jih bomo predstavili v naslednjem prispevku za blog. V tem prispevku smo spoznali hiperobčutljivost, njene značilnosti, prednosti in slabosti. Morda ste dobili odgovor na vprašanje: zakaj premlevam v nedogled?