Vsi vemo kako je, če se nečesa bojimo. Vsak ima svoje strahove, ki se pojavljajo v različnih situacijah. Mene je na primer, strah letenja, saj sem prepričana, da bo letalo strmoglavilo. Ljudje se pogosto bojijo neviht, pajkov, obiska zobozdravnika, teme, izgube, smrti. Pomislite na stvar ali situacijo, ki vam povzroča občutke strahu. Kako se takrat počutite? Strah zagotovo ni čustvo, ki bi povzročalo prijetna občutja, zato si vsi želimo, da čimprej mine. Kaj pa storiti takrat, ko nas občutki strahu pogosto preplavljajo in si ne znamo več pomagati? Okolica pogosto ne razume strahu in pravi, da je »strah votel, okoli ga pa nič ni«. Pa temu ni tako, strah pušča psihične in fizične posledice ter povzroča nemalo stisk.
KAJ JE STRAH
Strah je reakcija telesa, ki naše telo svari, naj bo previdno (Reallifecounseling, 2017). Je pomembno čustvo, zato ga ne smemo prezirati ali potlačiti. Doživljajo ga vsi ljudje in ima v našem življenju pomembno vlogo. Čutimo ga lahko v najrazličnejših življenjskih situacijah, tudi pri psihološkem testiranju. Ljudje smo zavestno sposobni prepoznati strah, kar pomeni, da lahko razmislimo o izvoru strahu, intenzivnosti in načinu izražanja. Razmislek je ključnega pomena, ko smo prestrašeni, saj nas umiri in pomaga na nevarnost ali spremembo (npr. v službi dobimo novega šefa) pogledati objektivno (Kompetenca, 2020).
V tokratnem prispevku bomo opisali primer Jaka, ki je srednješolec in v zadnjih dveh letih doživlja napade tesnobe zaradi strahu. Pandemija je prinesla vsesplošno negotovost in anksioznost, kar se pri Jaku kaže predvsem na šolskem področju. Jaka je bil pred pandemijo povprečen dijak, nadarjen za matematiko in tehnične znanosti, slabše pa mu je šlo na jezikovnem področju. Pri učenju angleščine mu je pomagala učiteljica pri dopolnilnem pouku, kar pa sedaj med pandemijo ni bilo možno. Pouk se je sicer izvajal na daljavo, prav tako dopolnilni pouk, a je jezikovne težave na daljavo težko reševati. Prav tako se Jaka boji, da bi se okužil z novim koronavirusom, saj je oče kronični bolnik, prav tako pa ima astmo njegov mlajši brat. Jaka se vse bolj zapira vase, skuša izpuščati učenje angleščine, saj se je boji. Boji se neuspeha, saj ima v znanju luknje in ne razume snovi, ki so jo obravnavali v času pandemije.
PREMAGOVANJE STRAHU IN TESNOBE
Spodaj opisane strategije lahko pomagajo pri blaženju občutkov strahu, lajšajo soočanje z njim ali pa ga celo odpravijo.
Prva strategija je učenje o strahu in pisanje dnevnika. Ta strategija je lahko najtežja, vendar je nujno potrebna. Strahu ne moremo premagati, če ostaja skrit v predelih podzavesti. Moramo se soočiti s tem. Ko obrnemo obraz proti osebi, to osebo vidimo in spoznavamo, vidimo kako izgleda in kako se obnaša. Ko se obrnemo proti svojemu strahu (namesto stran od njega), opazimo stvari o svojem strahu, ki jih prej nismo vedeli. To zavedanje nam pomaga premagati strah. Da bi se lažje soočili s svojimi strahovi in tesnobo, je dobro pisati dnevnik v obdobju dveh ali treh tednov. Zabeležimo vse vzorce, ki jih opazite. Ali postanejo naše roke lepljive in ali imamo kepo v želodcu, ko slišimo zvonec na vratih? Ali doživljamo več simptomov tesnobe zjutraj ali zvečer? Kaj ponavadi storimo, ko se pojavijo strahovi? Zapišimo vse, kar se nam zdi pomembno. Prenos vzorcev strahu in simptomov v pisanje lahko pomaga pri demistificiranju. Niso več tako veliki in nepremostljivi.
Najpomembneje je, da se naučimo vsega o svojem strahu, da dobimo idejo, kako se mu zoperstaviti, ko se pojavi (Reallifecounseling, 2017). Portal Healthline je bil ustvarjen z namenom, da na njem sodelujejo različni strokovnjaki iz različnih področij. V članku, katerega avtorica je Ally Hirschlag, z medicinskega vidika pa ga je podkrepil psihiater Timothy J. Legg, navajajo, da je poleg učenja o strahu samem pomembno učenje o sprožilcih strahu. Pisanja dnevnika se je lotil tudi naš Jaka. Tako je začel opazovati svoje misli in čustva ter ugotovil, da strah in tesnobo doživlja ob misli na šolske obveznosti in ob novicah o koronavirusu. Tako je analiziral svoje negativne občutke in se pričel izogibati negativnim novicam, ki so v medijih ves čas prisotne. Odločil se je, da bo novice spremljal enkrat dnevno, kar je povsem dovolj za pridobitev potrebnih informacij.
SPROŽILCI STRAHU
Druga strategija je prepoznavanje sprožilcev. Včasih so lahko očitni, na primer kofein, pitje alkohola ali kajenje. Včasih so lahko manj očitni. Pri dolgoročnih težavah, kot so finančne situacije ali situacije, povezane z delom, lahko traja nekaj časa, da ugotovimo, kaj sproža strah – lahko ga sproža sama oseba ali situacija. Ko ugotovimo, kaj je sprožilni dejavnik strahu, se mu čim manj izpostavljamo. Če to ni mogoče, se poslužimo tehnik, ki nas umirjajo. Splošni sprožilci so:
- stresno delo (pri našem Jaku je bilo to delo za šolo, konkretno za angleški jezik),
- vožnja ali potovanje,
- genetske preddispozicije – tesnoba je lahko prisotna v družini,
- odtegnitev zdravil,
- neželeni učinki določenih zdravil,
- travma,
- fobije,
- kronične bolezni (sladkorna, astma, pri našem Jaku je prisoten strah pred okužbo očeta ali brata) ,
- kronične bolečine,
- kofein (Hirschlag in Legg, 2017).
UPORABA DOMIŠLJIJE
Dobra strategija za soočanje s strahom je uporaba domišljije. Daje nam moč, ustvarjalnost in sposobnost razmišljanja izven okvirjev. Negativno lahko domišljija vpliva takrat, ko poveča naše strahove zaradi česar se nam situacija zdi slabša, kot je v resnici. Domišljijo lahko namerno uporabimo za premagovanje strahu tako, da si izberemo miren trenutek in si predstavljamo, da smo v neki situaciji, ki nam povzroča strah. Predstavljamo si, da situacijo obvladujemo mirno in brez tesnobe (Reallifecounseling, 2017).
POGOVOR S TERAPEVTOM
Pogovor s terapevtom je sicer odličen način, da premagamo svoje strahove in tesnobo in je nedvomno eden od načinov za soočanje s strahom. Vendar pa ne moremo biti vedno v ordinaciji svojega terapevta in ga imeti pri roki v vsaki situaciji. Preprost, zdrav način za soočanje s strahom je lahko sprehod v naravi. Je poceni in dostopen vsem. Šport in rekreacija na splošno izboljšujeta razpoloženje in vplivata na dobro počutje. Naravne lepote, ki jih najdemo v parkih, na dvoriščih ali kjerkoli raste kaj zelenega, pomagajo zmanjšati simptome strahu in tesnobe. Narava pomirja ljudi, zmanjšuje raven stresa in spreminja razpoloženje iz tesnobnega v sproščeno. Poleg tega telesna aktivnost hoje ali teka na prostem od nas zahteva, da svoje možgane uporabljamo drugače (Reallifecounseling, 2017).
POZORNOST NA POTREBE
Dobremu počutju in zdravju se posveča tudi blog BetterUp. Na njem pogosto objavlja Allaya Cooks-Campbell, ki se je posvetila tudi temi strahu. Tudi ona se strinja, da so pomembne strategije prepoznavanje strahu, opazovanje svojega dihanja, vadba umirjenega dihanja oz. globoko dihanje. Svetuje tudi, da poskušamo prezreti negativne misli o strahu, kar pomeni, da zanje ne trošimo energije in jih prezremo. To je izjemno težko, a z vajo lahko dosežemo, da vsem mislim ne posvečamo več velike količine energije, saj nas že samo ukvarjanje z negativnimi mislimi izčrpava. Globoko dihanje aktivira parasimpatični živčni sistem, čuječnost in meditacija pa deaktivirajo odziv telesa na stres. Prav tako pravi, da je pomembna pozornost na osnovne biološke potrebe. Telo ima vrsto fizioloških občutkov, zato jih je enostavno pomešati in napačno interpretirati. Možgani lahko razlagajo trepetanje v želodcu kot ljubezen ali tremo. Kaj pa, če je samo lakota? Popijemo kozarec vode in pojemo nekaj (po možnosti z nekaj hranilne vrednosti) (Cooks-Campbell, 2021). Včasih smo v kopici dnevnih opravil premalo pozorni na občutke telesa, ki nam sporočajo, da ni zadovoljena osnovna fiziološka potreba in jo zadovoljujemo z napačnimi odzivi. Jaka je opazil, da je pogosto lačen, pa se tega sploh ne zaveda. To se mu zgodi med večurnim učenjem, ko je zaradi težavnosti snovi razburjen in zato ne občuti lakote, kmalu pa se to pozna pri padcu energije in manjši motiviranosti za učenje.
KAKO VEMO, DA POTREBUJEMO POMOČ PRI PREMAGOVANJU STRAHU
Allaya Cooks-Campbell opozarja, da ne vemo vedno, ali potrebujemo pomoč pri premagovanju strahu in tesnobe. Včasih svojih težav z anksioznostjo ne zmoremo rešiti sami - in to je v redu. Če smo zgornje korake poskusili brez sreče (ali pa se nam zdijo preveč), se lahko obrnemo na terapevta ali svetovalca. Kot smo že omenili, je učenje obvladovanja strahu in tesnobe naravni del življenja. Telo je razvilo odziv strahu zato, da bi preživelo in nam pomagalo v življenju. Lahko pa postane preveč omejujoč. Znaki, da strahu ne obvladamo več, so:
- pogosto se počutimo preobremenjene,
- imamo težave pri opravljanju rutinskih opravil,
- v službi ne moremo funkcionirati (ali v šoli, pri študiju),
- zaradi socialne anksioznosti odpovedujemo družabne dogodke,
- aktivnosti načrtujemo tako, da se izognemo sprožilcem strahu (Cooks-Campbell, 2021).
Pomembno je, da vemo, da lahko poiščemo pomoč. Ni potrebno, da se s strahom soočamo sami. Terapevt ali svetovalec nam lahko pomaga obvladati veščine za premagovanje tesnobe in strahu.
Vidimo torej lahko, da strah ni »votel, okoli ga pa nič ni«. Je čustvo, ki sicer ni oprijemljivo v našem materialnem svetu, a kljub temu povzroča vrsto težav, če se z njim ne naučimo živeti. Čeprav ga povezujemo z negativnimi občutki, nam lahko pomaga preživeti, lahko pa nam uniči življenje. Napotki, ki smo jih podali, so univerzalni in primerni za vse, ki bi želeli ublažiti ali odpraviti svoje strahove. Živimo v času, ki je precej nabit s strahom in anksioznostjo, prav tako pa je negotova tudi prihodnost. Vsekakor smo v prednosti, če znamo strah prepoznati in ga obvladati, saj v resnici ne vemo, kdaj bodo razmere spet takšne, da bomo lahko zares brezskrbni. Človeško življenje je nenehno soočeno z izzivi in preizkušnjami, zato nam obvladovanje teh tehnik lahko prinese umirjenost in boljši spanec. Če opažamo, da je strah postal neobvladljiv in da omenjene tehnike ne pomagajo, nas ne sme biti strah iskati pomoč. Poiščimo jo zato, da bomo lažje in bolje živeli.