top of page

KO SE MOTNJE HRANJENJA POJAVIJO NA DELOVNEM MESTU

Kot mnoge bolezni, lahko tudi motnje hranjenja (v nadaljevanju: MH) vplivajo na naše delo, če za njimi zbolimo.

MH so resna in kompleksna psihična motnja, ki ima lahko resne posledice na življenju in zdravju osebe, ki trpi za njimi. Nikakor ne gre samo za fazo, manipulacijo ali izbiro človeka, ampak nekaj, kar je vredno naše pozornosti in kar kliče po resni obravnavi. Mnoge osebe z MH so perfekcionistične, kar pomeni, da ko se lotijo dela, ga naredijo perfektno – za večino šefov je to idealen delavec. A če človek tega na obvladuje, se začne dogajat, da vpliva na njegovo storilnost in odnose v službi. MH je težko prepoznati, še toliko bolj na delovnem mestu. Po drugi strani pa tudi »take blage oblike«, ki so še bolj motnje prehranjevanja, lahko občutno prizadenejo delovno vnemo.


Kako prepoznati osebo z MH v delovnem okolju?


Po eni strani podobno, kot tudi doma ali v šoli. Je pa res, da je lahko bolj skrito. Nekaj znakov bi lahko bilo:

· Okupiranost s hrano, kalorijami, dietami, telovadbo, redom pri hrani.

· Izogibanje druženju s sodelavci, sploh če je na vidiku hrana.

· Izginjanje večjih količin hrane ali polno ovitkov od čokoladic in drugih prigrizkov.

· Odhajanje na WC takoj po obrokih in zadrževanje tam dlje časa.

· Umikanje od sodelavcev ali izogibanje običajnim srečevanjem.

· Nenaden padec ali porast produktivnosti.


Pri organizaciji Beat iz Anglije (https://www.beateatingdisorders.org.uk/get-information-and-support/support-someone-else/worried-about-a-colleague/ ) opozarjajo, da bo oseba redko sama spregovorila o MH, prav tako se bo redko videlo znake ali posledice na telesu, dosti prej pa se opazi večja občutljivost, prepirljivost, nihanje razpoloženja, anksioznost, izoliranje, težave s koncentracijo, nizko samopodobo (ob vsem tem gre seveda lahko za kake druge težave, ne ravno MH).


Kako lahko MH vpliva na delovno okolje osebe, ki trpi za MH?


Kot vsaka bolezen, ima tudi MH lahko opazen vpliv na delo: če človek ne dobi pomoči, lahko vpliva na padec produktivnosti, slabše dosežke in tudi daljše bolniške zaradi zapletov, ki so posledica MH, tako pri fizičnem kot tudi duševnem zdravju. Kadar nekdo ima doma nekoga z MH in skrbi zanj, to prav tako vpliva na njegovo delovno učinkovitost, saj stalna skrb in negotovost za nekoga odvrača pozornost in zbranost pri delu. Zato je pomembno, da so delodajalci fleksibilni in razumevajoči, da prilagodijo delo takim izrednim razmeram ali omogočijo bolniško odsotnost zaradi nege družinskega člana.

MH vplivajo tako na psihične kot tudi fizične spodobnosti osebe, ki trpi za MH (težje se zbere, zmanjka ji lahko moči, ravnotežja, njene možganske funkcije so lahko okrnjene, peša ji spomin…), zato je zgodnja obravnava zelo pomembna.


Tukaj si lahko pogledate celo brošuro o motnjah hranjenja na delovnem mestu: https://www.nationaleatingdisorders.org/learn/help/workplace


Ali služba lahko vpliva na pojav MH pri delavcu?


Sama po sebi ne, občasno pa lahko v kombinaciji z drugimi dejavniki doprinese en delček, npr. z zelo neurejenimi delovnimi razmerami, ki izčrpavajo, z obiljem stresa, z neupoštevanjem osnovnih delavskih pravic (do malice, do odmorov na delu…).


Motnje hranjenja so opazne na delovnem mestu.
Motnje hranjenja so opazne na delovnem mestu.

Nekatere panoge, ki so povezane z obleko, hrano ali športom – so lahko nekoliko bolj rizične za zaposlene, sploh če že kažejo znake MH (npr. manekenstvo, balet, profesionalni šport, fitnes, zdrava prehrana ipd.), obenem pa lahko prav te panoge bolj poskrbijo, kakšna sporočila dajejo svojim strankam o samopodobi, odnosu do hrane in gibanja.


Kako lahko pomagajo sodelavci na delovnem mestu osebi, ki jo sumijo, da ima MH:

- Poučite se o motnjah hranjenja

- Spregovorite o tem in svojih skrbeh z osebo, ki vas skrbi zanjo – vedno spoštljivo in diskretno (ne na kakem sestanku niti ne preko kake šale). Včasih lahko izrazimo skrb direktno ali pa o tem spregovorimo z nadrejenim, če nismo z osebo v tako bližnjem odnosu.

- Če ocenite, da gre za MH oz. da moten odnos do hrane vpliva na delazmožnost osebe, lahko z njo rešite test (organizacija za pomoč pri MH NEDA, je razvila poseben test, ki ugotavlja, ali je osebe potrebna pomoči zaradi MH, tukaj: www.nationaleatingdisorders.org/screening )

- Še bolje pa je, če osebi predlagate, da si poišče ustrezno psihosocialno, včasih pa tudi zdravniško pomoč.

- Pogovorite se s kadrovsko službo, kako dalje.

- Če oseba sama pove, da ima MH in da je vključena v obravnavo, je koristno, če ima lahko fleksibilni delovnik oz. da se ji omogoči, da redno obiskuje pomoč. Včasih je tudi potrebno reorganizirati delo tako, da se prilagodi njeni začasni omejeni delovni sposobnosti. Podobno je takrat, kadar ima zaposleni doma nekoga z MH – ki ga mora spremljati na preglede ali skrbeti zanj doma – takrat je prav tako na mestu, da se delo prilagodi tako, da oseba lahko skrbi za bližnjega, še posebej če gre za otroka ali/in življenjsko ogroženost.


V naši organizaciji smo se nekajkrat že znašli v vlogi sogovornika, ko so bili v delovnem kolektivu zaskrbljeni zaradi motnje hranjenja pri delavcu: enkrat je šlo za vrtec, kjer je zaposlena občasno pojedla precej malice od otrok, drugič so bili v skrbeh ker oseba ni zmogla pojesti malice v pol ure, tretjič se je videlo, da oseba skoraj nič ne je in je zelo slabotna.


V vseh primerih smo bili veseli, da so delodajalci izkazali skrb za svojega delavca, da so hoteli nekako pomagati – vsekakor smo vedno priporočili resen pogovor s to osebo – izražanje, kaj vse se je v službi opazilo in da je pomembno da poišče pomoč. Vsekakor je najslabše ostati pri ugibanju, čakanju, da bo boljše – zato vedno spodbujamo odkrit pogovor in podporo, kolikor jo služba lahko ponudi.


Viri in koristne povezave:


50 views0 comments

Related Posts

See All

Comments


bottom of page