Pojem kreativnosti je dobro poznan vsem. V teoriji vsi vemo, da ta pojem pomeni aktivno iskanje nečesa novega, na drugačen način sestavljenega ali oblikovanega drugače, kot ponavadi. V praksi jo preveč redko uporabljamo za reševanje vsakodnevnih težav. Enako velja za duševne stiske, ki so značilne tudi za motnje hranjenja. Ob besedi kreativnost najpogosteje pomislimo na umetniško ustvarjanje, vendar je za doseganje boljših rezultatov zaželena na vseh področjih našega življenja, pri učenju, delu v službi, v medosebnih odnosih in pri delu na sebi. Kreativnost lahko spodbudi okrevanje pri motnjah hranjenja, zato je pomembno, da jo spodbujamo, negujemo in v situacijah ustrezno uporabimo.
Pojem kreativnosti
Kreativnost najhitreje opredelimo kot sposobnost snovanja nenavadnih, neobičajnih in originalnih idej (Cambridge Dictionary). Prinaša sposobnost za hitrejše in učinkovitejše reševanje problemov, saj omogoča videnje problemov in s tem rešitev iz različnih zornih kotov. Procesu reševanja problemov s pomočjo kreativnosti pravimo kreativno reševanje problemov. Kreativnost je pogosto uporabljena kot pomoč pri reševanju duševnih stisk. Na njej temeljijo umetniške oblike terapije, o katerih smo na našem blogu že pisali. Sem spadajo na primer terapija z risanjem, plesom in izražanjem glasbe. Te oblike se najpogosteje uporabljajo kot dopolnilna oblika, saj osebe skozi te oblike lažje izrazijo svoja čustva kot pa z besedami.
Kreativnost kot pomoč pri motnjah hranjenja
S kreativnostjo pri motnjah hranjenja se je veliko ukvarjala April Ballard, ki je učiteljica in obenem velika zagovornica osveščanja o motnjah hranjenja. Tudi sama ima izkušnjo anoreksije in bulimije. Pravi, da je več let živela kot ujetnica lastnih misli in da je okrevanje možno, le vsak mora najti svoj način poti iz motnje hranjenja. Na svoji poti okrevanja se je naučila pogledati v najgloblje dele sebe, se naučila obvladovati svoja čustva in občutke. Pri tem je odkrila nova orodja, ki so ji pomagala pri okrevanju. S tem je razvila kreativne načine iskanja izhodov iz situacij, ki jo bodo spremljali vse življenje.
April Ballard je pri spopadanju z motnjami hranjenja odkrila, da ji zelo pomaga fotografiranje. Na ta način se je skozi kreativnost naučila, da jo ne opredeljuje le motnja hranjenja. Spoznala je, da lahko izrazi svoj talent in pokaže občutke, ki jih skozi fotografijo deli s svetom. Na ta način je učiteljica, prijateljica, ljubljena oseba...in ne le motnja hranjenja. Naučila se je ločiti motnjo hranjenja od drugih delov življenja.
Na kakšen način lahko kreativnost pomaga premagovati motnjo hranjenja?
Kreativen si, ko ustvariš nekaj, kar prej ni obstajalo. To so lahko slika, besede, glasba, lahko pa je tudi identiteta, ki jo na novo postaviš v svet. Vedno imaš vpliv na svoje okolje ali pa si del njega na kreativen način. Ko najdeš nekaj kreativnega, v čemer uživaš in ni povezano s telesno podobo, identiteta dobi smisel. Kreativnost je lahko način za ustvarjanje samozaupanja in krepitev dobre samopodobe. Obstaja kar nekaj načinov, na katere lahko postanemo kreativni in nam pomagajo tudi pri premagovanju motnje hranjenja. Tudi v našem društvu opažamo, da nimajo vse osebe z motnjo hranjenja enakih interesov, ki bi jih motivirale za okrevanje. Lahko jim pomagajo različne stvari, kot so bližina živali, narava, glasba, šport, likovno ustvarjanje, pisanje, petje in podobno. Ker ni enotnega recepta za okrevanje, je pomembno, da vsak najde svoj način oz. kombinacijo aktivnosti, ki ga bo motivirala za okrevanje in motivacijo vzdrževala. Odrasli se lahko včasih bojimo, da nismo dovolj kreativni, saj menimo, da moramo biti za ustvarjanje posebej nadarjeni. Bojimo se, kako bo naš izdelek izgledal ali kaj bodo o njem rekli drugi. V resnici izgled izdelka ni pomemben, saj šteje ustvarjalno mišljenje oz. izražanje. Takšno ustvarjanje ni otročje, ampak je primerno za vsakogar, je zdravo in lahko blaži negativna čustva, saj ji pomaga izraziti. Dobro je, da si pustimo prosto pot in si dovolimo eksperimentirati z mislimi, idejami, rešitvami, barvami, oblikami ipd.
Osebe z motnjami hranjenja se velikokrat ne zavedajo, da imajo sposobnost kreativnega razmišljanja. V šali bi lahko rekli, da morajo biti zelo kreativne, da prelisičijo okolico in shujšajo, bruhajo ali se prenajedajo kljub strogemu nadzoru. Čeprav njihovo vedenje navzven deluje togo, rigidno, nespremenljivo, se znotraj njih odvija pravi vihar misli in čustev, ki iščejo številne načine za hujšanje, prenajedanje ali bruhanje. Prav sposobnost kreativnosti je dobro v sebi odkriti in uporabiti za doseganje zdravja. Pri motnjah hranjenja velja pravilo, da sta najpomembnejši želja za okrevanje in vztrajnost. Vsak lahko okreva po svoje in uporabi tiste nasvete in prakse, ki ustrezajo njemu.