Občutljive osebe se pogosto sprašujejo, ali je z njimi nekaj narobe, saj na večino stvari reagirajo bolj burno kot njihova okolica. Elanie Aron zato vsem občutljivim osebam pojasnjuje naslednje:
1. Zavedati se morate, da je vaša lastnost nekaj normalnega. Občutljivost najdemo pri 15 do 20% populacije, kar je previsok odstotek, da bi občutljivost klasificirali kot motnjo, a še vedno premajhen, da bi večina ljudi občutljivost razumela. Okolica se na občutljivost pogosto odzove s komentarjem: »Ne bodi no tako občutljiv.« Takšni komentarji so za občutljive osebe neprimerni in povzročajo stisko ter občutek nesprejetosti.
2. Možgani občutljive osebe delujejo drugače od možganov ostalih. Procesirajo informacije in razmišljajo globlje, lažje postanejo preveč stimulirani.
3. Različne kulture različno dojemajo in cenijo občutljivost. V kulturah, kjer občutljivost ni cenjena, imajo občutljive osebe nizko samopodobo in težje funkcionirajo, kot v kulturah, ki to spodbujajo.
Kako živeti z visoko občutljivostjo?
V naši kulturi je težko živeti, če si zelo občutljiv. Pravzaprav jo najbolje odnesejo tisti, ki so neobčutljivi in jih družba označuje za flegmatike. Takšni se ne vznemirjajo zaradi malenkosti in običajno spijo bolj mirno od tistih, ki jih spremembe hitro spravijo ob živce. Da bi si olajšali funkcioniranje v današnji družbi, v nadaljevanju delimo nekaj nasvetov za visoko občutljive ljudi:
1. Priznanje občutljivosti
Včasih si visoko občutljive osebe težko priznajo, da na določene dražljaje in dogodke reagirajo burnejše od večine. Zato je lahko koristno, da si svojo občutljivost povedo na glas in tudi svoji okolici večkrat povedo, kako se počutijo. Tako jih bo lažje razumela okolica, manj bo nesporazumov zaradi določenih dejavnikov, ki so za občutljive osebe moteči, za ostale pa ne. Ljudje, ki niso občutljivi, pogosto ne opazijo vseh majhnih in neverbalnih namigov ter znakov, da se nekdo počuti nelagodno. Prav tako je za občutljive osebe dobro, da prepoznajo negativne občutke, na primer: ugotovijo, da se počutijo preobremenjeno in si rečejo: »Danes je zame preveč vsega, počutim se preobremenjeno.« Na ta način se izboljša razumevanje samega sebe in komunikacija z okolico.
2. Iskanje mirnega prostora
Zelo občutljive ljudi lahko preplavi nenehna in globoka obdelava vseh dnevnih dražljajev in čustev, ki jih lahko občutimo. To še posebej velja v trenutkih, ko se spopadajo s čustvi drugih. Izjemno pomembno je, da čez dan poiščejo miren prostor, v katerem si lahko odpočijejo od dnevnih dražljajev.
Ko v nekih dogodkih začutijo, da je vsega preprosto preveč, se lahko opravičijo in prostor zapustijo. Nič ni narobe s tem, če se umaknejo in globoko vdihnejo ter si od vsega vzamejo odmor.
3. Iskanje podpore
Občutljivi ljudje se pogosto počutijo izolirane in zataknjene v svojih frustracijah in aktivnostih, ki jih obdajajo. Težko je postaviti meje in sprejeti odločitve, kdaj je vsega preveč in koliko dela ali drugih aktivnosti je zares potrebno. Prav zato je pomembno, da občutljive osebe znajo reči ne in zavrniti dejavnosti takrat, ko se čutijo preveč preplavljene. Prav tako je dobro, da najdejo pomoč v obliki svetovanja takrat, ko jo potrebujejo.
Visoka občutljivost in motnje hranjenja
Ne moremo zagotovo trditi, da so osebe z motnjami hranjenja bolj občutljive, lahko pa trdimo, da so občutljive osebe bolj nagnjene k razvoju motenj hranjenja. Občutljivost na kritiko drugih, močna čustva in občutki, občutljivost na kritiko in hitra preobremenjenost lahko dodatno pripomorejo k razvoju motenj hranjenja. Osebe z motnjami hranjenja so dovzetne za kritiko drugih in težko slišijo pohvale. Prav ta dovzetnost in strogost do sebe je pomemben dejavnik pri razvoju slabe samopodobe, nizkega samospoštovanja in prinaša tveganje za razvoj motenj hranjenja. Osebe z motnjami hranjenja so pogosto storilnostno naravnane, perfekcionistične in zlahka pretiravajo z delom ali z drugimi aktivnostmi (kot so npr. športna ali druga prostočasna udejstvovanja). Trudijo se biti najboljše na vseh področjih, kar privede do preobremenjenosti. Pri osebah z motnjami hranjenja pogosto opažamo visoko občutljivost in ranljivost, zato je za osebe z motnjami hranjenja dobro, da prepoznajo svojo občutljivost in se z njo naučijo živeti. Prav tako je dobro, da se občutljivosti zavedajo njihovi družinski člani in prijatelji, saj tako lažje vzpostavijo komunikacijo in preprečijo nesporazume, konflikte ali celo izbruhe jeze in nezadovoljstva.
Razumevanje občutljivosti pri nas
V reviji Zarja je bilo pred kratkim objavljeno pismo mamice, ki ima sina, ki je bolj jokav in občutljiv na vse. Napisala je, kako težko ga sprejmeta mož in hči, ki ga zmerjata, da »je kot punčka«.
Občutljivost je pri nas še vedno smatrana kot ženska lastnost, kar povečuje spolne stereotipe. Od punčk se pričakuje, da so mirne in prestrašene, od fantov pa, da so pogumni in da nikoli ne jočejo. Mamica je prav tako potožila, da ga hčerka, ki je precej pogumna, in mož, zmerjata in se iz njega delata norca. To kaže na odnos naše družbe in kulture do osebnostnih značilnosti, ki izstopajo iz povprečja. Žalostno je, da veliko ljudi še vedno misli, da je občutljivost nekaj, česar bi se morali sramovati in tako vzgajajo že otroke. Občutljivi otroci so tako pogosto tarča posmeha, zato je pomembno, da so o občutljivosti osveščeni tako starši kot učitelji in delavci v šoli. Sodobni svet je poln dražljajev, zvokov, pritiskov in družbenih nesporazumov. Še posebej sedanji čas je čas, ki ga lahko označimo za težkega. Koronakriza in z njo povezani ukrepi, protesti in spori med skupinami so zagotovo povzročili neprijetna čustva pri vseh. Očutljive osebe negotovost in nelagodje prizadeneta še bolj kot druge, zato so v teh časih še posebej ranljive.
Zaključek
Številne občutljive osebe se s stiskami sedanjega časa niso znale soočiti in so nanje regirale tako, da so razvile motnjo hranjenja. V zadnjem času beležimo porast duševnih stisk in motenj hranjenja. Na nek način lahko razložimo, da je to obrambni mehanizem občutljivih oseb na situacijo, v kateri smo se znašli. Razmere so od nas zahtevale veliko prilagoditev, sprememb in prinesle nove obremenitve. Prav fleksibilnost je tista lastnost, ki v teh razmerah pomaga najbolje preživeti. Občutljive osebe so toliko bolj občutljive na vse spremembe in zato posebej ranljive. Lahko bi rekli, da so tista skupina ljudi, ki si zasluži več razumevanja. Občutljivost ni kaprica tistih, ki jo imajo, ampak realnost, s katero morajo znati živeti. Kljub temu da se zdi, da občutljivost včasih nagaja, jo lahko osebe izkoristijo sebi prid. Pomaga jim lahko pri razvijanju potencialov, odkrivanju talentov in skrbi za boljši svet. Za občutljive osebe je torej dobro, da se svoje občutljivosti ne le zavedajo, temveč da jo znajo tudi izkoristiti, negovati, predvsem pa se je ne smejo sramovati.
Občutljivost ni kaprica tistih, ki jo imajo, ampak realnost, s katero morajo znati živeti (foto: Pexels).
Comments